Bapska

 poznoneolitsko naselje v vzhodni Hrvaški
 

 
 
 
 
 
Lega najdišča Bapska v Karpatski kotlini (karta).
 
 
GPS položaj:
 N45 11 34.1     E19 15 34.0

 

Najdišče se nahaja na zahodnem pobočju Fruške gore, 4,5 km južno od Donave.
 
Regija je znana po zelo bogatih najdiščih, predvsem iz prazgodovine (Vinkovci, Vučedol, Sotin, Lovas, Šarengrad, Ilok, itd.).
 
 
 
 
                                                                                                                                                                  &a       
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Lega najdišča Gradac nedaleč od vasi Bapska (označeno z rdečo puščico)
 
 
 
Ime najdišča
 
Najdišče se imenuje po bližnji vasi Bapska (glej karto na desni). To poimenovanje so večinoma uporabljali v raznih arheoloških objavah že v preteklosti. Samo najdišče pa se imenuje Gradac. Ta toponim se namreč uporablja za veliko število višinskih naselij na  Hrvaškem, od prazgodovinskih do srednjeveških. 
 
 
Zgodovina raziskav
 
 
 Prve najdbe s področja okolice Vukovarja in Bapske so prišle v  Arheološki muzej v Zagrebu (AMZ) leta 1901/02. Zbrali so jih lokalni prebivalci. Do leta 1913 so Naturhistorisches muzej na Dunaju in AMZ zbrali večjo količino arheološkega materiala z najdišča nedaleč od Bapske, toda ta material je bil brez arheološkega konteksta. Upoštevajoč to dejstvo se je dr. Josip Brunšmid, direktor AMZ-a in prvi profesor arheologije na Zagrebški univerzi, leta 1911, odločil izkopati nekaj poskusnih sond na tem področju, vključno z Bapsko. Material s teh sondiranj, kot tudi predhodno zbrane najdbe, so objavljene v Corpus Vasorum Antiquorum.
Naslednje izkopavanje leta 1938/39 je vodil dr. Robert Rudolf Schmit iz Univerze v  Tübingu, ki je v tem času vodil tudi izkopavanja na najdišču Vučedol - Gradac. Nekatere izmed svojih najdb je objavil v svoji monografiji Die Burg Vučedol (1945). Njegov asistent na teh izkopavanjih je bil Vladimir Milojčić. V monografiji Chronologie der Jüngerensteinzeit Mittel-und Südosteuropas (1949), je Milojčić  navedel, opisal in datiral del Schmidtovih najdb iz leta 1938/39.
Zadnje izkopavanje je vodil prof. dr. Stojan Dimitrijević (Oddelek za arheologijo Univerze v Zagrebu) leta 1964. V publikaciji objavljeni leta 1968 (Sopotsko-lenđelska kultura, Monographiae Archaeologicae vol. I, Zagreb), je definiral pozno neolitsko sopotsko kulturo in razdelil naselje v Bapski na dva osnovna horizonta:
 
 
 
Poleg dveh omenjenih horizontov se na najdišču pojavljajo najdbe kulture Starčevo in badenske kulture ter bronastodobne najdbe.
 
 
Oddelek za arheologijo v Zagrebu trenutno obdeluje neobjavljen material, ki ga je izkopal prof. Dimitrijević, z dovoljenjem Mestnega muzeja Vukovar in direktorice muzeja gospe Ruže Marić.

 
                                                                                                                                               

                                                                                                            Picture Gallery               Finds

© 2004 Arhiva Oddelka za arheologijo Univerze v Zagrebu